Indeks nabavnih managerjev (PMI) v Hongkongu je decembra lani po podatkih družbe S&P Global znašal 51,9 točke, kar je manj kot novembra, ko je dosegel 52,9 točke. Kljub rahlemu upadu vrednost indeksa že pet mesecev zapored ostaja nad mejo 50 točk, ki loči krčenje od rasti dejavnosti v zasebnem sektorju. To potrjuje, da se poslovno okolje v tem posebnem upravnem območju Kitajske še naprej izboljšuje, čeprav se je dinamika rasti ob koncu leta nekoliko upočasnila. Zadnje četrtletje leta 2024 je bilo za hongkonško gospodarstvo najboljše v zadnjih dveh letih, k čemur je prispevalo okrevanje tako domačega kot tujega povpraševanja. Povečanje števila novih naročil je spodbudilo podjetja k večji proizvodnji in okrepljenim nabavam surovin ter opreme. Ekonomisti poudarjajo, da so k stabilizaciji razmer prispevali tudi izvozni trgi, kar kaže na širše okrevanje gospodarskih tokov po obdobju negotovosti. Podjetja v zasebnem sektorju so leto 2024 zaključila z optimističnimi obeti glede prihodnjega povpraševanja.

V Iranu se je število smrtnih žrtev nasilnih protestov zaradi gospodarskih težav povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi. Benjamin Netanjahu je v Knesetu ponovil opozorilo Iranu pred napadom na Izrael ali obnovitvijo jedrskega programa, pri čemer je poudaril usklajevanje s Trumpom. Iranski uradniki so izrazili strah pred obnovljenim izraelskim napadom. Analitik je dejal, da Trumpova dejanja ogrožajo varnost Bližnjega vzhoda.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v ponedeljek zabeležili rast, s čimer so uspešno začeli prvi polni teden novega leta. Glavno gonilo rasti so bile delnice energetskih in tehnoloških podjetij, ki so pridobile na vrednosti po poročilih o ameriških vojaških operacijah v Venezueli. Širši indeks S&P 500 se je v jutranjem trgovanju zvišal za 0,6 odstotka. Investitorji so se odzvali predvsem na povečano povpraševanje v energetskem sektorju, kjer so cene surove nafte narasle zaradi geopolitičnih napetosti. Poleg energetike so močno rast pokazala tudi tehnološka podjetja, kar odraža optimizem na trgu ob začetku koledarskega leta. Analitiki ocenjujejo, da so premiki na trgu neposredna posledica nestanovitnosti v regijah, bogatih z nafto, kar vpliva na globalne dobavne verige in energetske surovine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Ameriške delnice so novo leto začele s precej nihanja. Indeks S&P 500 je sprva porasel za 0,7 %, a je nato zaključil s padcem 0,1 %. Dow Jones je porasel za 319 točk. Trgovanje je bilo nestabilno, saj začetni dobički, predvsem v tehnološkem sektorju, niso obdržali zagona.

Svetovni delniški trgi so prvo trgovalno sejo v letu 2026 začeli z visoko rastjo, pri čemer so osrednji indeksi v Združenih državah Amerike, Evropi in Aziji dosegli nove rekordne vrednosti. Britanski indeks FTSE 100 je prvič v zgodovini med trgovanjem presegel mejo 10.000 točk, sejo pa je končal tik pod tem mejnikom. Pozitiven trend se je odrazil tudi na nemški borzi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX beležil rast, medtem ko so v Aziji rekorde podirali trgi na Tajvanu in v Južni Koreji. Na ameriškem Wall Streetu sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq v začetku trgovanja povzpela, medtem ko je indeks Dow Jones pridobil 0,66 odstotka. Posebej izrazita je bila rast v tehnološkem sektorju, saj je indeks polprevodnikov v Philadelphii poskočil za več kot štiri odstotke. Ta optimizem vlagateljev se neposredno navezuje na dolgotrajno bikovsko obdobje, ki so ga v preteklem letu spodbujali ugodni trgovinski sporazumi med ZDA in azijskimi partnericami ter pričakovanja o prestrukturiranju globalnih dobavnih verig.

Ameriške delnice so v petek na Wall Streetu zabeležile majhne dobičke, kar je zaznamovalo nestabilen začetek novega leta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je priznala, da se proizvodni sektor v Združenih državah Amerike spopada z resnimi težavami, saj so uradni podatki za november 2025 potrdili že sedmi zaporedni mesec izgube delovnih mest v tej panogi. Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta in kandidat za predsednika zveznih rezerv, je v pogovoru za CNBC potrdil negativni trend, vendar je hkrati izrazil optimizem, da se bo stanje v letu 2026 obrnilo zaradi novih naložb v domačo proizvodnjo, zlasti na področju farmacije. Kljub zagotovilom administracije pa kazalniki gospodarske aktivnosti (PMI) podjetja S&P Global za december kažejo na dodatno ohlajanje, saj je indeks padel na 51,8 točke, kar je najnižja raven po lanskem juliju. Analitiki opozarjajo na t. i. scenarij 'Wile E. Coyote', kjer gospodarstvo še vztraja na podlagi starih naročil, medtem ko novi posli in mednarodna prodaja upadajo. Ključni razlog za krčenje naročil in zviševanje operativnih stroškov ostajajo visoke carine, ki jih je Trumpova administracija uvedla v okviru politike 'Amerika prva'. Medtem ko proizvodnja trenutno še beleži zmerno rast, strokovnjaki opozarjajo, da so obeti za začetek leta 2026 zaradi upada novih naročil in negotovih trgovinskih pogojev precej negotovi.

Azijska predelovalna industrija je leto 2025 zaključila z opaznim okrevanjem, ki sta ga spodbudila predvsem Tajvan in Južna Koreja. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za tajvanski proizvodni sektor se je decembra povzpel na 55,3 točke, kar predstavlja najhitrejšo rast po juniju 2024. Glavno gonilo tega preobrata je izjemno povpraševanje po tehnologiji umetne inteligence (AI) in množična proizvodnja nove generacije računalniških produktov, ki so po večmesečnem upadu ponovno spodbudili izvozna naročila. Medtem ko azijsko gospodarstvo kaže znake stabilizacije in optimizma, v evrskem območju ostajajo razmere zaostrene, saj se je krčenje proizvodnih aktivnosti decembra še poglobilo zaradi upada novih naročil. Azijska podjetja so kljub negotovostim na svetovnih trgih izrazila pričakovanje, da bo močno povpraševanje po AI tehnologijah v letu 2026 omogočilo odpornost na morebitne trgovinske pritiske s strani Združenih držav Amerike. Na Tajvanu se je po osmih mesecih v območje rasti vrnil tudi indeks pričakovanj za prihodnjega pol leta, kar kaže na postopno prilagajanje gospodarstva globalnim trgovinskim negotovostim.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so predstavljala kar 96 % vseh novih registracij avtomobilov. Prodajo je vodil Tesla.

Ozak AI ($OZ) se je hitro pojavil kot eden izmed najhitreje rastočih žetonov. Vlagatelji v kriptovalute pristopajo k predprodajam z drugačnim načinom, medtem ko se začenja januar 2026. XRP Ledger pa je zabeležil velik upad transakcij.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Srebro je zaradi povečanja zahtev za kritje in omejitev izvoza doživelo padec. Banke so zahtevale 26 milijard dolarjev nujnih posojil. Napoveduje se, da bi lahko Bitcoin leta 2026 dosegel 250.000 dolarjev, kar bi vplivalo na ceno Ripple (XRP) in Mutuum Finance (MUTM). SoftBank Group Corp preizkuša preboj po paraboličnem porastu.

Ameriški delniški trg je tik pred dosegom redkega mejnika, saj bo indeks S&P 500 po napovedih že tretje leto zapored zaključil z dvomestno rasto. Takšen niz se je od leta 1940 zgodil le petkrat, kar poudarja izjemno obdobje donosnosti za vlagatelje na ameriških borzah. Indeks S&P 500 naj bi letošnje leto sklenil s približno 17-odstotno rasto, kar sledi 23-odstotnemu skoku v letu 2024 in 24-odstotnemu povečanju v letu 2023. Analitiki že pripravljajo napovedi za leto 2026, medtem ko se trg spopada z visokimi pričakovanji glede nadaljnjega gospodarskega zagona. Ta trend rasti odraža odpornost ameriškega gospodarstva in močne poslovne rezultate podjetij, kljub preteklim negotovostim glede obrestnih mer in inflacije. Vlagatelji so v tem triletnem obdobju uživali v nadpovprečnih donosih, ki so presegli zgodovinska povprečja. Čeprav so tri zaporedna leta takšnih rasti statistično redka, so trenutne tržne razmere in tehnološki napredek, predvsem na področju umetne inteligence, močno podpirali vrednosti delnic največjih ameriških korporacij.

Pri Ozak AI so napovedali, da bi naložba 250 dolarjev lahko ob uvrstitvi pri ceni 1 dolar prinesla 17.800 dolarjev, do leta 2027 pa celo 125.000 dolarjev, če bi cena dosegla 7 dolarjev. Cena zlata se je zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani Fed in geopolitičnih tveganj povzpela na skoraj 4.350 dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bi Ripple v dveh tednih lahko dosegel ceno 2,05 dolarja.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zabeležili rahel upad vrednosti, s čimer se je končalo sicer izjemno uspešno leto za finančne trge. V sredo se je indeks S&P 500 znižal za 0,7 odstotka, industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 0,8 odstotka. Trgovanje je bilo zaradi bližajočih se novoletnih praznikov pričakovano skromno, saj so številni vlagatelji že predčasno zaključili svoje pozicije. Kljub negativnemu trendu v zadnjih štirih dneh trgovanja je leto 2025 za Wall Street predstavljalo eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, k čemur je ključno prispevalo navdušenje nad razvojem umetne inteligence in optimizem glede gospodarske rasti. Trgi so v tem obdobju pokazali precejšnjo odpornost na trgovinske napetosti in občasno negotovost v svetovnem merilu, kar je vlagateljem prineslo nadpovprečne letne donose.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zaključili z rahlim upadom, kljub temu pa so na letni ravni dosegli izjemne rezultate. Indeks S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 39 rekordnih vrednosti in leto končal s približno 17-odstotno rastjo, kar predstavlja tretje zaporedno leto z dvomestnim donosom. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 21,1 odstotka, industrijski indeks Dow Jones pa 13,4 odstotka. Glavno gonilo rasti je bilo optimistično pričakovanje glede umetne inteligence, čeprav so trge občasno pretresale negotovosti glede carin predsednika Donalda Trumpa in geopolitičnih napetosti. Na surovinah trgih se je zlato povzpelo nad 4350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v letu 2026 in napetosti med Izraelom in Iranom ter ZDA in Venezuelo. Nasprotno se je srebro soočilo s padci zaradi povišanih maržnih zahtev borze CME. Na valutnih trgih britanski funt in kanadski dolar ostajata stabilna v okolju nizkega obsega trgovanja pred novoletnimi prazniki, medtem ko ameriški dolar beleži najstrmejši letni upad po letu 2017. Analiza platforme za napovedovalne trge Polymarket je medtem razkrila, da je približno 70 odstotkov uporabnikov v letu 2025 ustvarilo izgubo, kar zrcali tveganja na področju maloprodajnega trgovanja s finančnimi instrumenti.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.

Ameriški borzni trgi so v sredo, na zadnji trgovalni dan leta 2025, zabeležili rahel upad vrednosti ob skromnem obsegu trgovanja. Širši indeks S&P 500 je v dopoldanskem delu trgovanja izgubil 0,2 odstotka, medtem ko se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 111 točk oziroma 0,2 odstotka. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je sledil negativnemu trendu z enakim 0,2-odstotnim padcem. Trgovanje je odražalo previdnost vlagateljev, ki so se odločili za unovčevanje dobičkov po izjemno uspešnem letu za kapitalske trge. Kljub negativnemu predznaku na zadnji dan so borzni indeksi leto 2025 končali kot eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Leto je zaznamovala mešanica optimizma glede gospodarske rasti in negotovosti zaradi nenehnih tržnih nihanj. Današnje gibanje tečajev je neposredno nadaljevanje trenda z začetka tedna, ko so vlagatelji ob nizki likvidnosti in prazničnem vzdušju ohranili zadržanost, kar je preprečilo nove rekordne vrednosti ob samem izteku leta.

Glavni indeksi na Wall Streetu so zadnji teden leta pričeli z upadom vrednosti, potem ko so se delnice vodilnih tehnoloških podjetij umaknile z rekordnih ravni, doseženih v preteklem tednu. Indeks S&P 500 je leto 2025 kljub trenutnemu znižanju zaključil s približno 17-odstotno rastjo, h kateri je največ prispeval razcvit na področju umetne inteligence. V ospredju so bila podjetja, kot so Nvidia, Palantir in Alphabet, ki so zaradi povečanih investicij v infrastrukturo za strojno učenje beležila nadpovprečne donose. Investicije velikanov, med katerimi so Microsoft, Amazon in Meta, so presegle 440 milijard dolarjev, kar je spodbudilo povpraševanje po strežnikih, sistemih za hlajenje in shranjevanje podatkov. Kljub splošni rasti trga pa leto ni prineslo enakomernega uspeha vsem sektorjem, saj so se med komponentami indeksa S&P 500 pojavile velike razlike med najuspešnejšimi podjetji in tistimi, ki rasti niso sledila. Trg se je tako ob koncu leta razdelil na izrazite zmagovalce, predvsem v sektorju polprevodnikov in podatkovne infrastrukture, ter na podjetja, ki so ostala v ozadju.

Tajvanski delniški trg je zadnji dan trgovanja dosegel novo rekordno vrednost, pri čemer je indeks ob odprtju poskočil za 16,36 točke na 28.723,49 točke in dosegel najvišjo vrednost 28.860,87 točke. K rasti so prispevale predvsem delnice s področja pomnilnikov, kot so 力積電, 南亞科 in 華邦電. Delnice TSMC so se povzpele na rekordnih 1.550 NT$, s čimer je tržna kapitalizacija podjetja presegla 40 bilijonov NT$. Kljub padcu ameriških indeksov so terminske pogodbe na tajvanski indeks ponoči zabeležile rast.

NZD/USD se je odbil, saj trgovci pričakujejo dodatno znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed). Dolar se sooča z najslabšo uspešnostjo v skoraj desetletju, medtem ko nekateri vlagatelji menijo, da se bo upad valute nadaljeval. Zahteve za nadomestilo za brezposelnost v ZDA so padle na 199.000, kar je manj od pričakovanj, s čimer so se zmanjšale možnosti za znižanje obrestne mere Feda v januarju na 13 %. USD/CHF se je ustavil tik pod 0,7940.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Azijski delniški trgi so v torek, ob koncu trgovalnega leta 2025, večinoma sledili negativnim trendom z ameriškega Wall Streeta. Indeksa v Tokiu in Šanghaju sta zabeležila manjše padce, medtem ko je avstralski S&P/ASX 200 izgubil 0,1 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgih je bilo odraz ponedeljkovega trgovanja v ZDA, kjer so glavni indeksi, vključno s S&P 500 in Dow Jonesom, upadli zaradi unovčevanja dobičkov in visokih vrednotenj tehnoloških podjetij, kot je Nvidia. Kljub torkovemu zdrsu indeks S&P 500 leto zaključuje z več kot 17-odstotno rastjo. Na surovinskih trgi je bilo opaziti ponovno rast cen žlahtnih kovin, hkrati pa se je nepričakovano okrepil nikelj. Ta kovina, ki je bila v zadnjih dveh letih zaradi strukturnih presežkov in nižjega povpraševanja po električnih vozilih v medvedjem trendu, je v zadnjem mesecu pridobila 5,5 odstotka vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bi nikelj, kljub preteklim težavam zahodnih proizvajalcev in presežkom v indonezijski proizvodnji, lahko predstavljal novo priložnost za vlagatelje, ki iščejo podcenjena sredstva, čeprav tveganja zaradi kitajskega nepremičninskega sektorja ostajajo visoka.

Tajvanska borza je sledila negativnemu trendu ameriških indeksov, pri čemer je delnica TSMC padla. Kljub temu je tajvanski delniški trg dosegel rekordne vrednosti, pri čemer je indeks presegel 28.810 točk, delnice 0050 pa so se okrepile. Vlagatelji so pozorni na objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).

Ameriški delniški trg je zadnji trgovalni teden v letu 2025 začel z upadom vrednosti glavnih indeksov. Indeks S&P 500 je v ponedeljek dopoldne padel za 0,4 odstotka, medtem ko sta Dow Jones Industrial Average in Nasdaq composite zabeležila 0,3- oziroma 0,6-odstotno znižanje. Trg so navzdol potisnile predvsem visoko vrednotene delnice tehnoloških podjetij, med katerimi sta Nvidia in Broadcom izgubila 2 oziroma 1,3 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgu tehnologije so delno omilile energetske družbe, ki so pridobile na račun rasti cen nafte; ameriška lahka nafta se je podražila za 2,4 odstotka. Vlagatelji v tem tednu, ki bo zaradi praznovanja novega leta skrajšan, ne pričakujejo objav pomembnejših gospodarskih podatkov. Po podatkih orodja FedWatch skupine CME trgi trenutno pripisujejo skoraj 83-odstotno verjetnost scenariju, po katerem ameriška centralna banka Federal Reserve januarja ne bo spreminjala ključnih obrestnih mer. Donosnost 10-letnih državnih obveznic je padla na 4,11 odstotka, cena zlata pa se je po močni rasti v preteklem letu znižala za 3,5 odstotka, čeprav na letni ravni še vedno ohranja približno 66-odstotni donos.

Večina večjih azijskih borz, vključno s Tokiem in Seulom, je bila v sredo zaprta zaradi praznikov ob koncu leta in novega leta. Tiste borze, ki so ostale odprte, so imele mešano trgovanje.

Ameriške borze so po enodnevnem božičnem premoru trgovanje v petek zaključile skoraj nespremenjene. Indeks S&P je ob začetku trgovanja znova dosegel rekordno vrednost. V Evropi so bile borze, kot že v četrtek, zaprte. Pomembnih gospodarskih podatkov ni bilo, iz podjetij pa je prišlo le nekaj novic.

Šanghajska borza je zabeležila osmo zaporedno rast, medtem ko so ameriške delnice ob prazničnem trgovanju nekoliko padle. Zlato in srebro sta dosegla nove rekordne vrednosti, pri čemer je srebro preseglo 75 ameriških dolarjev za unčo. Neuspešni posli z 10-letnimi državnimi obveznicami so dosegli 30,5 milijarde ameriških dolarjev. Analitiki pričakujejo nadaljnjo rast delnic v celinski Kitajski ob okrevanju gospodarstva in krepitvi juana. Rast cen plemenitih kovin je posledica negotovosti glede ameriške politike in pričakovanih znižanj obrestnih mer s strani Federal Reserve.

Newyorške borze so danes začele trgovanje z majhnimi spremembami vrednosti delnic. Wall Street je, za razliko od evropskih borz, na drugi dan božiča odprt, vendar se pričakuje, da bo trgovanje mirno, saj je veliko trgovcev odsotnih. Obseg trgovanja z delnicami je običajno precej manjši kot običajno.

Ameriške borze so po skrajšanem tednu trgovanja zabeležile rast, pri čemer je indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost. Številni evropski trgi so ostali zaprti, obseg gospodarskih in podjetniških novic pa je bil omejen. Število zahtevkov za pomoč ob nezaposlenosti je v ZDA presenetljivo upadlo. Po božičnem premoru so ameriške borze v petek začele trgovanje z rahlo rastjo. Tudi zlato je doseglo rekordno vrednost, medtem ko je bil bitcoin po začetni rasti ponovno pod pritiskom.

Prihodnost ameriških delnic S&P je v ozkem trgovanju dosegla rekordno raven, medtem ko je povpraševanje na Kitajskem pospešilo rast cen zlata in srebra na nove rekordne vrednosti. Povečano zanimanje je predvsem v plemenitih kovinah.

Kitajski juan je prebil psihološko mejo 7 juanov za dolar in se letos okrepil za več kot 3,8 %. Predsednik Trump je izjavil, da se ameriško gospodarstvo dobro drži. Opaziti je porast 'thriftinga' in manj vračil blaga po praznikih. Trgovci na napovedovalnem trgu Polymarket napovedujejo znižanje obrestne mere z le 8 % možnosti za ohranitev.

Dan pred božičem so ameriške borze zmerno izgubile, kljub temu pa so robustni gospodarski podatki spodbudili rast indeksa S&P 500 na novo rekordno raven. Podatki so zmanjšali upanje vlagateljev na hitro znižanje obrestnih mer, vendar so kljub temu trgi zaključili zmerno pozitivno.

Cena srebra je presegla 79 dolarjev za unčo, kar je nov rekord. Ameriške delnice so ob prazničnem trgovanju rahlo padle, medtem ko so plemenite kovine nadaljevale z rastjo.

Na Wall Streetu so delnice v sredo, tik pred božičnimi prazniki, nadaljevale z rastjo. Indeksa S&P 500 in Dow Jones sta ponovno dosegla rekordne vrednosti. Delnice podjetja Taiwan Semiconductor Manufacturing (TSMC) so se podražile za 0,62 % in dosegle 298,80 dolarjev. Ameriške borze so bile na božični dan zaprte, analitiki pa napovedujejo nadaljnjo rast delnic.

V ZDA je število zahtevkov za brezposelnost padlo na 214.000, kar je preseglo pričakovanja. Azijske delnice so bile mešane v okrnjenem prazničnem trgovanju, medtem ko je S&P 500 dosegel nove rekordne vrednosti pred božičnimi prazniki. Nike, Omeros Corporation, Micron Technology, Intel in Dynavax Technologies so bile med delnicami, ki so bile v središču pozornosti vlagateljev.

Poročilo navaja, da je Nvidia prenehala s testiranjem Intelovega 18A procesa za proizvodnjo lastnih čipov, čeprav je prej ocenjevala njegovo uporabnost. Novica je povzročila 5-odstotni padec vrednosti Intelovih delnic pred odprtjem borze v ZDA. Nvidia je pred tem dosegla 5 milijard dolarjev vreden dogovor z Intelom, vendar testiranje vzorcev ni prineslo prepričljivih rezultatov za Intelovo proizvodnjo.

Par NZD/USD se je okrepil na skoraj 0,5850 zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer v ZDA in skrbi glede neodvisnosti ameriške centralne banke (Fed). Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil mnenje, da bi moral predsednik Fed podpreti nižje obrestne mere in se uskladiti z gibanjem trga. Ameriška gospodarska rast v tretjem četrtletju je presegla pričakovanja in znašala 4,3 % na letni ravni.

Par NZD/USD se je okrepil na skoraj 0,5850 zaradi pričakovanj glede znižanja obrestnih mer v ZDA in skrbi glede neodvisnosti Federal Reserve. Ameriška gospodarska rast v tretjem četrtletju je presegla pričakovanja in dosegla 4,3 odstotka na letni ravni. Donald Trump je izrazil mnenje, da bi moral predsednik Federal Reserve podpreti nižje obrestne mere in se uskladiti z uspešnostjo trga. Trgovanje na Wall Streetu je bilo umirjeno pred prazničnimi zaprtji, trgi pa so pričakovali nove podatke o ameriškem gospodarstvu.

Predsednik Trump je namignil na velike spremembe v Federal Reserve na podlagi pozitivnega gospodarskega poročila. Nekdanji strateg republikanske stranke je zavrnil trditve uradnika Trumpa o 'zlati dobi' gospodarstva. Indijska vlada bo februarja 2026 prenovila metodologijo za merjenje ključnih gospodarskih kazalnikov, kot so BDP, inflacija in industrijska proizvodnja, pri čemer bo vključila neformalno gospodarstvo. Zahteve za nadomestilo za brezposelnost v ZDA so padle in ostajajo na zgodovinsko zdravi ravni.